|
preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev |
|
Učenci, ki so vpisani v glasbeno oziroma plesno pripravnico,
lahko v naslednjem šolskem letu nadaljujejo izobraževanje v
glasbenem oziroma plesnem programu, če uspešno opravijo
sprejemni preizkus in izpolnjujejo druge pogoje, ki so določeni
v izobraževalnem programu in učnih načrtih.
Sprejemni preizkus učenec opravlja pred komisijo, ki ima
predsednika in dva člana. Komisijo imenuje ravnatelj izmed
učiteljev glasbene šole.
Učenci predšolske glasbene vzgoje napredujejo v glasbeno
pripravnico ne glede na doseženo oceno.
Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje
glasbene šole, se lahko vpiše na višjo stopnjo glasbene šole,
če je mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o njegovi
nadarjenosti pozitivno. |
|
Učenec, ki je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen
iz nauka o glasbi oziroma solfeggia, do konca šolskega leta
opravlja popravni izpit.
Popravni izpit učenec lahko opravlja le enkrat v posameznem
šolskem letu oziroma le enkrat v istem obdobju ali
isti stopnji.
Če učenec popravnega izpita ne opravi, ponavlja razred nauka o
glasbi oziroma solfeggia.
Učenec lahko ponavlja razred nauka o glasbi oziroma solfeggia
le enkrat v posamezni stopnji izobraževanja v glasbeni šoli.
|
Znanje učencev se v
glasbenih šolah preverja pri pouku, nastopih in letnih izpitih.
Pri ocenjevanju učitelji ugotavljajo in upoštevajo stopnjo in
kakovost učenčevega znanja, napredovanja, delovne navade in
prizadevnost, njegove subjektivne in objektivne pogoje za
glasbeno šolanje.
Učitelj spremlja učenčevo delo skozi vse leto in pri tem
upošteva zlasti obseg in kakovost predelane snovi, učenčev
muzikalni in tehnični razvoj, marljivost in uspešnost pri
nastopanju.
Pri pouku nauka o glasbi se uporabljajo različne oblike
preverjanja znanja (ustno, pisno).
Pri komornih vajah in orkestru se pri ocenjevanju upošteva
zlasti prizadevnost in rednost učenca. |
Na predšolski
stopnji se znanje učencev ne ocenjuje.
Učence med šolskim letom ocenjuje učitelj, na letnih izpitih pa
izpitna komisija.
Letne izpite opravljajo učenci praviloma ob koncu šolskega
leta, lahko pa tudi v zimskem oz. jesenskem izpitnem roku.
Učenci klavirja, harmonike, violine, violončela, kitare,
kljunaste flavte, flavte, klarineta, trobente, roga in tolkal
opravljajo izpit šele ob koncu pouka od 2. razreda naprej, ob
zaključku 1. razreda pa svoje znanje pokažejo na zaključnem
nastopu.
Učenci drugih inštrumentov (diatonična harmonika, kontrabas)
opravljajo letni izpit že po 1. razredu glasbenega
izobraževanja. |
Če učenčevega
znanja ob koncu šolskega leta zaradi daljše opravičene
odsotnosti, bolezni, preselitve ali zaradi drugih opravičljivih
razlogov ni mogoče oceniti in njegovo znanje ne zadošča glede
na predpisani učni načrt, lahko učenec v drugem obdobju nižje
stopnje glasbene šole oziroma na nižji stopnji, če se ta ne
deli na obdobja, ter učenec na višji stopnji glasbene šole
izobraževanje podaljša za eno leto.
V tem primeru je učenec ob koncu pouka neocenjen iz enega ali
več predmetov.
Za eno leto se lahko izobraževanje na nižji stopnji glasbene
šole podaljša tudi, če je učenec pri instrumentu, petju ali
plesu ob koncu šolskega leta ocenjen z oceno nezadostno.
Učenec lahko v teh primerih opravlja izpit v roku, ki mu ga
določi ravnatelj. |
|
|
